bus Posted April 26, 2010 Author Posted April 26, 2010 (edited) Opet me opseda prokleti finski. Tunne kuinka tuuli sun kasvoillesi maalaa värin uudenNeću bre više tako da se igram. http://www.youtube.com/watch?v=XaPPMI3nRmg&feature=player_embedded#at=37Toiset päivät ovat parempia kuin toisetkyllä sen ymmärrätkovin paljon on myös itsestäs kiinni miten tämänkin kuvan väritätMene edeltä kyllä se jää kantaaole rauhassa, tiedät mä sua seuraankyllä se jää kantaa, sulje jo silmäsiTunne kuinka tuuli sun kasvoillesi maalaa värin uudenei ole hätä ääni jonka kuuleton aamun kuiskaus, hiljaa se sut herättääKovin helppoa on vajota hetkiin joissa tunne on valhettasielusi kadotat vain öisiin retkiinsyntyy syviä haavojaSano sana ja tiedät mä tuun vastaanole rauhassa vielä mä sua seuraankyllä se jää kantaa(nyt) kuule mun lauluniTunne kuinka tuuli sun kasvoillesi maalaa värin uudenei ole hätä ääni jonka kuuleton aamun kuiskaus, hiljaa se sut herättääMene edeltä kyllä se jää kantaaMene edeltä kyllä se jää kantaaMene edeltä kyllä se jää kantaaSulje jo silmäsiTunne kuinka tuuli sun kasvoillesi maalaa värin uudenei ole hätä ääni jonka kuuleton aamun kuiskaus, hiljaa se sut herättääTunne kuinka tuuliMaalaa värin uudenÄäni jonka kuuleton aamun kuiskaus, hiljaa se sut herättää Edited April 26, 2010 by crveni autobus
dunja Posted April 26, 2010 Posted April 26, 2010 šta fali finskom?Prošle godine sam provela pet meseci u Finskoj i malo kao učila jezik, pa još i poližila ispit iz početnog na univerzitetu (sa 5 ) i zaradila 2 ECTS kredita... sve bi to bilo super da sam još i zapamtila nešto od tog jezika osim moimoi :(
bus Posted April 26, 2010 Author Posted April 26, 2010 Pa falim mu ja da ga govorim i da ne budem toliko opsednut njegovim vilinskim zvukom!! :D
pt 2.0 Posted June 14, 2010 Posted June 14, 2010 opet norveški... reč en ektemann označava muža/supruga, a u bukvalnom prevodu znači: pravi čovek.lepo :)
bus Posted July 6, 2010 Author Posted July 6, 2010 Opet sam došao da kukam kako mi letonski (latviešu valoda) izaziva kratke spojeve u mozgu. Jer mislim da je srpski i upinjem se da ga razumem, a ono ništa. Razumem samo sufikse. :DPoslednji slučaj: Bolnica se kaže slimnīca. Slimnica. SLIMNICA!
расејан Posted July 6, 2010 Posted July 6, 2010 Opet sam došao da kukam kako mi letonski (latviešu valoda) izaziva kratke spojeve u mozgu. Jer mislim da je srpski i upinjem se da ga razumem, a ono ništa. Razumem samo sufikse. :DPoslednji slučaj: Bolnica se kaže slimnīca. Slimnica. SLIMNICA!Ћ3 и ја одваљујемо на http://www.youtube.com/watch?v=S_1_aGPVnzA, ваљда само због језика. Ја мислим да је то естонски, ал' можда је фински - види по коментару који је окачио ко је већ окачио снимак (само звук и омот албума, нема видоја). Нарочито на крају стихова у првој строфи, који се завршавају на "турила" и "сурила" са скроз нашим нагласком, а остало ама никако не личи на било шта познато. И сад ме копка како то изгледа, ал' видоја нема па нема.
bus Posted July 6, 2010 Author Posted July 6, 2010 (edited) finski, definitivno. tuuri je sreća, a ovo je padež adesiv koji ima značenje kao englesko "at" - tuurilla. suuri je veliki, dakle adesiv bi opet bio suurilla. Edited July 6, 2010 by bus
расејан Posted July 6, 2010 Posted July 6, 2010 finski, definitivno. tuuri je sreća, a ovo je padež adesiv koji ima značenje kao englesko "at" - tuurilla. suuri je veliki, dakle adesiv bi opet bio suurilla.Аналогно мађарском -nel, -nal? Врло могуће, ал' свеједно што сад знам шта је, ја ћу ту чути глаголски радни придев женског рода док сам жив. Јебе нас та слимница па растура...
Indy Posted December 9, 2010 Posted December 9, 2010 Ne znam da li ste dosad imali Orstrelian? Evo kako se govori u mom kraju, štaviše ovo je pesma o mom malo divljem komšiliku (Tumbarumba) gde love kengure, piju u pubovima, i bave se poljoprivredom. Čita je orstrelian glumac Jack Thompson. Pesma počinje na 3:00, možete slobodno da premotate uvod. Ispod je i lirika, pesnika John O'Briena, poznatog i pod pseudonimom Nino Culotta.http://www.youtube.com/watch?v=GxaGN2oy8McThe Integrated Adjective, a.k.a. Tumba Bloody RumbaI was down the Riverina, knockin' 'round the towns a bit, And occasionally resting with a schooner in me mitt, And on one of these occasions, when the bar was pretty full And the local blokes were arguin' assorted kind of bull, I heard a conversation, most peculiar in its way. It's only in Australia you would hear a joker say: "Howya bloody been, ya drongo, haven't seen ya fer a week, And yer mate was lookin' for ya when ya come in from the creek. 'E was lookin' up at Ryan's, and around at bloody Joe's, And even at the Royal, where 'e bloody NEVER goes". And the other bloke says "Seen 'im? Owed 'im half a bloody quid. Forgot to give it back to him, but now I bloody did - Could've used the thing me bloody self. Been off the bloody booze, Up at Tumba-bloody-rumba shootin' kanga-bloody-roos." Now the bar was pretty quiet, and everybody heard The peculiar integration of this adjectival word, But no-one there was laughing, and me - I wasn't game, So I just sits back and lets them think I spoke the bloody same. Then someone else was interested to know just what he got, How many kanga-bloody-roos he went and bloody shot, And the shooting bloke says "Things are crook - the drought's too bloody tough. I got forty-two by seven, and that's good e-bloody-nough." And, as this polite rejoinder seemed to satisfy the mob, Everyone stopped listening and got on with the job, Which was drinkin' beer, and arguin', and talkin' of the heat, Of boggin' in the bitumen in the middle of the street, But as for me, I'm here to say the interesting piece of news Was Tumba-bloody-rumba shootin' kanga bloody-roos.
topuzina Posted January 7, 2015 Posted January 7, 2015 ‚E, pa da nekromansiram i ovu temu. Lombardskim. Originalnim urođeničkim jezikom 1 Presvijetlog Milana. Bondì a tucc! Mì se ciami Peder ("Pietro" in Italian) e son dree a parlavv in Lombard. El Lombard che l'è... cosa l'è 'l Lombard?, disarii vialter; el Lombard l'è ona lengua neolatina ocidental (compagn del Frances, del Spagnoeul, del Portoghes, del Catalan...) che l'è parlada in d'un gross tocch de l'Italia del Nord. Disemm, per vess pussee precis: in de la Lombardia (oviament), in del Piemont oriental, in d'un tocchellin del Trentin e in tutta la Svizzera italiana (donca Canton Tesin e un tocch del Canton Grison).Donca l'è parlada in d'un bell tocch de terra. Purtropp al dì d'incoeu l'è dree a sparì. Perchè? Perchè i sgent che le parlen i sann nò, i creden nò che la sia una lengua: pensen che la sia domà un "dialett"; e 'l dialett l'è un termen, una parolla che chì in Italia la g'ha minga un significad positiv, perchè gh'è la "lengua" e gh'è 'l "dialett". E 'l dialett l'è, purtropp, una "lengua de serie B", e donca la g'ha nò importanza, pu de tant. L'è considerada una lengua del passad, una lengua de vegg, una lengua anca un poo "razzista", purtropp: una lengua per sarrass su in del sò restell inveci che derviss al mond. Donca purtropp al dì d'incoeu el Lombard l'è parlad semper meno: e soratutt, quell che l'è pussee grav l'è che i nonni e i pader ghe parlen minga in Lombard ai sò nevod e ai sò fioeul. E donca se ris'cia che tra una quai desena d'agn el Lombard el sarà rivad a l'estinzion.Mì pensi che 'l sia proppi un peccad, per tante reson. Prima de tutt perchè l'è sbajad pensà che 'l sia un dialett, e che ghe sien di lengove de serie A e de serie B: l'è una roba che la sta minga in pee. E poeu perchè pensi che 'l sia sbajad, che la sia proppi una desgrazzia fà morì una lengua che la g'ha un valor coltural: e numm in Italia semm quanto l'è importanta la coltura, ma anca una lengua l'è coltura, e minga domà la lengua de Statt, ma anca la lengua regional.E donca mì hoo scominciad un quai ann fa prima de tutt a imparà el Lombard, perchè mì el savevi nò: mì parlavi domà italian (e lo parlo anche abbastanza bene, diciamo, essendo madrelingua italiano). L'hoo imparad che seri sgiamò grand. E poeu hoo taccad a scrivel, e donca mì tucc i dì scrivi e proeuvi a parlà in Lombard (per quell che poeudi) per cercà de tegnì viva quella lengua chì. Perchè l'unega manera per tegnì viva una lengua l'è parlalla, l'è dopralla in tutte i ocasion che se pò: provà a parlalla. E mì la parli, anca denanz a una videocamera che la me pò minga respond. Però, insomma, mì credi che la sia 'na bataja giusta e la sia 'na bataja bella e che la val la pena combattela. E donca voo inanz e speri che insemm a mì ghe sarà tanta oltra sgent. Gh'è sgiamò un poo de sgent che l'è dree a combatt per el Lombard, e per tutte i oltre lengove d'Italia, perchè gh'è anca el Piemontes, el Sicilian, el Napoletan... e via inscì. Però mì speri che ghe ne sarà anmò pussee. E speri che con quell video chì un quai olter el poeuda interessass a la quistion lenguistega italiana, perchè pensi che la sia proppi vun di lavorà pussee important e pussee beiper el mè paes, che l'è l'Italiaper la mia region, che l'è la Lombardiaper la mia citaa, che l'è Milan
Amelija Posted January 27, 2015 Posted January 27, 2015 ne znam di bi tačno s ovim, a možda je i već negde, al čini mi se da bi moglo ovde http://ukdataexplorer.com/european-translator/?word=vegetables
Recommended Posts
Create an account or sign in to comment
You need to be a member in order to leave a comment
Create an account
Sign up for a new account in our community. It's easy!
Register a new accountSign in
Already have an account? Sign in here.
Sign In Now